Ura je devet (zvečer) in za nami je lep, čeprav naporen dan; pred nami je…
Na poti s Senovega pa vse do Kobarida nas je spremljalo rahlo rosenje, a smo čutili, da se »bodo vremena zjasnila«. In res. Kako je prijala malica po štirih urah vožnje! Z mentorjem Matjažem smo se sprehodili po Kobaridu in zavili v Muzej 1. svetovne vojne. Po ogledu smo pot nadaljevali proti našemu cilju – domu Kavka. Po prijaznem sprejemu smo odšli po sobah, nato pa smo v jedilnici dobili navodila. Sledilo je okusno kosilo in dejavnosti. A-jevci smo se povzpeli v Kavkno jamo, b-jevci smo imeli lokostrelstvo in nato športne igre. Končno! Nekaj prostega časa za namizni tenis, sprehod, nežne strune kitar, vesele viže harmonike. Večerja. Nočni pohod in lep pogled na Benečijo. Sledil je usmerjen prosti čas za tekmovanje v spretnosti s krogom.
Naše Šoje, Čuki, Kanje, Lastovke in Sinice še niso v gnezdih, se pa na to pripravljajo.
Nadaljevanje zapisov že jutri!
