Prespali (drugi p = t) smo prvo noč. Sploh nismo šteli, kolikokrat sta nam razredničarka in razrednik izrekla LAHKO NOČ.
Prebujanje, urejanje v kopalnici, pred zajtrkom še nekaj nežnih melodij na kitaro za motivacijo. Oprtali smo nahrbtnike in vzeli pot pod noge. Kar 4 ure smo prebili v naravi, prestopili smo tudi mejo in se sprehajali tudi po italijanski strani. Kolovratili smo namreč po Kolovratu, pogled se nam je spočil na prelepi Nadiški dolini, jasno vreme pa nam je omogočilo pogled na nekatere vrhove Julijcev – Krn, Kanin. Sonce je ves čas sramežljivo kukalo izza oblakov, mi pa proti Kuku, najvišjemu vrhu Kolovrata. Po dobrih 4 km hoje nas je čakal le še spust do Muzeja na prostem. Pomalicali smo in se nato sprehodili po kavernah; videli smo obrambne jaške, obzidja, spominsko obeležje. Hodili smo po Poti miru, ki poteka tam, kje je v 1. svetovni vojni bila obrambna italijanska linija Soške fronte. Vračali smo se po razgibani poti in se okrog 13. ure vrnili v Kavko.
Slastno kosilo, oddih. Obiskal nas je gospod ravnatelj, nas povprašal, kako se imamo, si ogledal naše sobe in nam zaželel prijetno bivanje.
A-jevci smo se spopadli s plezalno steno – odlično nam je šlo. Dodobra smo se ogreli in razigrali na igrišču ob nogometu in bojem med dvema ognjema. B-jevci so obiskali Kavkno jamo in se nato sprostili na igrišču. Počitek, če temu lahko tako rečemo. Spet akcija. Igrišče. Borba za borbo, veselje ob zmagi, priznanje poraza. Nadaljevali smo v jedilnici. Igrali smo zanimive igre: prepoznaj sošolko/sošolca, pantomima, kako si spreten z žogo na nogi.
Današnji dan je bil res v znamenju gibanja. Pa da ne bi pomislili, da večer ni? Družimo se, pogovarjamo, pojemo, uživamo ob zvokih harmonike…mislimo, res mislimo na spanje in imamo se »fajn«.
