Kaj so zapisali učenci?
V torek, 3. 10. 2017, smo se šestošolci odpravili po Senovem. Pod vodenjem učitelja Tonija Petroviča in razredničark smo spoznavali kraj in njegovo zgodovino.
Senovo je bilo nekoč premogovniški kraj, danes pa ta značaj izgublja. Premogovnik rjavega premoga so zaprli, ostaja pa še veliko spominov, ki opisujejo življenje nekoč ter bogatijo naš kraj.
Skupaj smo si ogledali veliko stavb ter jih poimenovali in ugotavljali, kakšno funkcijo so imele. Ogledali smo si tudi spominska obeležja in spomenike, ki spominjajo na pomembne dogodke in so del krajevne zgodovine.
Ob odkrivanju senovskih znamenitosti smo se imeli učenci 6. razredov zelo lepo, se hkrati naučili veliko novega in ugotovili, da imamo bogato kulturno dediščino in zelo lep kraj.
Eva Dobnik, 6. a
V torek, 3.10.2017, smo se sedmošolci odpravili v Ljubljano in na Muljavo.
V Ljubljani smo si najprej ogledali Emonsko hišo in Arheološki park, kjer je bila nadvse zanimiva delavnica. Izkopavali smo človeški skelet in nekatere predmete iz časa srednjega veka.. To, da smo za nekaj časa postali pravi arheologi, je bila nepozabna izkušnja.
V Emoni smo si ogledali še Emonsko obzidje – Rimski zid, Forum in spoznali zgodnjekrščansko središče.
Odšli smo v Slovenski šolski muzej, kjer smo bili pri učni uri lepopisa, in sicer iz leta 1930. Precej drugače kot danes, stroga disciplina, kazni, pisanje s peresi, …Nato smo si ogledali še stalno razstavo Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja do današnjih dni
Pot smo z avtobusom iz Ljubljane nadaljevali proti Muljavi, ki je rojstni kraj Josipa Jurčiča. Jurčičeva domačija je zidan stanovanjski objekt, ki ima v sredini veliko vežo z odprtim ognjiščem in kuriščem. Od bivalnih prostorov ima domačija hišo, kjer se je zadrževala družina, obenem pa je to bila spalnica staršev, manjšo kamro, ki je bila spalnica za otroke. Poleg domačije stoji Krjavljeva koča, kjer je bival vaški bajtar Krjavelj. V dolini za domačijo domače gledališko društvo vsako leto uprizori predstavo na prostem.
Kulturni dan je bil zelo zanimiv in poučen.
Lara Abram, Dea Senica in Isra Ćatipi
V torek, 3. 10., smo imeli kulturni dan. Najprej smo odšli v Ljubljano v Narodno galerijo. V galeriji shranjujejo in razstavljajo kipe, arhitekture in slike. Kustosinja nas je popeljala po galeriji in nam razkazala različne umetnine in o njih povedala kaj zanimivega. Ko smo končali z ogledom, smo odšli pred Mestni muzej Ljubljana. Tam smo se razdelil v pet skupin. Vsaka je dobila mapo, v kateri so bili delovni listi za vsakega učenca. Vsak v skupini je imel drugačne naloge. V mapi je bil zemljevid Ljubljane in opis poti. Hodili smo po Ljubljani in se ustavljali pri pomembnih stavbah, spomenikih ter reševali naloge. To je trajalo približno dve uri. Nato smo se z avtobusom odpeljali na Vrhniko do spominske hiše Ivana Cankarja. Tam nam je kustosinja povedala veliko novega o Ivanu Cankarju in njegovem življenju. Ogledali smo si še notranjost hiše, ki je bila zelo majhna. Po ogledu smo se odpravili na pot proti domu. Mislim, da smo na tem kulturnem dnevu vsi izvedeli kaj novega.
Zala Škoberne, 8. a
V torek, 3.10.2017, smo se učenci 9. razreda podali na pot na Grad Bogenšperk, v Ljubljano in na Rašico.
Grad Bogenšperk je narejen v baročnem slogu, v njem je živel Janez Vajkard Valvasor, ki je večino življenja posvetil študiju. Raziskoval je deželo Kranjsko, običaje, naravne pojave; bil je tudi kartograf. V knjigi Slava vojvodine Kranjske je opis številnih običajev, krajev, beremo lahko o Cerkniškem jezeru, podzemnih jamah, o čarovnicah in še o marsičem. S knjigo je želel doseči, da bi tujci spoznali našo deželo. Od tu smo pot nadaljevali v Ljubljano, kjer smo si ogledali Muzej novejše zgodovine. V muzeju nas je pospremila prijazna vodička in nam predstavila čas 20. in 21. stoletja. V muzeju mi je bilo najbolj zanimiva prva soba, v kateri smo izvedeli veliko podrobnosti o 1. svetovni vojni. Poleg prve sobe mi je bila zanimiva soba, v kateri je bil prikazan bojni jarek, videli smo, v kakšnih slabih razmerah so živeli vojaki. Ta muzej si bom zapomnila, saj mi je bil zelo zanimiv, predstavlja novejšo slovensko zgodovino, tudi osamosvojitev.
Lara Perko, 9. a
Istega dne smo obiskali tudi Rašico.
Na Rašici, oziroma Raš’ci,, kakor pravijo domačini, stoji Trubarjeva domačija. V hiši je spominska soba, ki pa ni čisto navadna. Na stenah so napisana besedila protestantov, na oknih pa so kot vitraži upodobljeni protestanti in reformatorji. Hiša hrani tudi kopije prvih dveh slovenskih knjig Abecednika in Katekizma. Pod hišo je tudi mlin ter žaga za razrez hlodovine na vodni pogon. Primožu Trubarju so šolanje omogočili grofje, ki so verjeli v njegov uspeh. Najprej se je šolal na Reki, zaključil pa na Dunaju. Zaradi preganjanja na Slovenskem, je deloval v Nemčiji. Tam hranijo tudi večino še ohranjenih njegovih knjig. Ogledali smo si spomenik, na katerem se zapis začne: Lubi Slovenci! Primož Trubar je bil prvi, ki nas je imenoval Slovenci. Skupaj z ostalimi protestanti je postavil temelje slovenski književnosti.
Miha Županc, 9,a
