7. razred
Sedmošolci smo imeli kulturni dan
V torek 6. oktobra, smo imeli sedmošolci kulturni dan. Ob pol osmih zjutraj smo se dobili na ploščadi pred šolo, kjer smo si razdelili šolsko malico. Odpravili smo se do avtobusne postaje, kjer nas je pričakal avtobus.
Ob osmi uri smo se odpravili s Senovega in se odpeljali v Novo mesto. Obiskali smo Dolenjski muzej, kjer nas je pričakala prijazna arheologinja. Popeljala nas je po muzeju in nam razkazala arheološke zbirke. Med pripovedovanjem smo se tudi mi počutili kot pravi arheologi. Meni osebno je bila najbolj zanimiva železova ruda. Imeli smo tudi delavnico, kjer smo sliko konjev odtisnili na kovinsko folijo. Nastali so zelo lepi izdelki, ki smo jih odnesli domov za spomin na ta dan in predvsem na muzej. Po ogledu muzeja in tamkajšnji delavnici smo pojedli malico, ki smo se jo zelo razveselili, saj smo bili že vsi pošteno lačni. Po malici smo se odpravili proti Muljavi. Na avtobusu smo poleg obveznega nošenja maske vseeno uživali med vožnjo in se pogovarjali. Na Muljavi smo si najprej pogledali predstavitev o Josipu Jurčiču in njegovi domačiji, nato pa smo si ogledali njegovo rojstno hišo z ostalimi kmečkimi objekti. Po ogledu domačije smo še enkrat pomalicali. Ko smo bili vsi siti, smo se odpravili proti avtobusu. Ko smo se vsi posedli na svoja mesta, nas je prijazen voznik avtobusa odpeljal v Ljubljano, kjer smo si ogledali Slovenski šolski muzej. V Šolskem muzeju so nas pričakali prijazni uslužbenci. Razdelili so nas v štiri skupine, da je lažje potekal ogled muzeja. Bilo je zelo zanimivo in veliko novega smo se naučili. Najbolj zanimivo pa je bilo, ko smo doživeli eno šolsko uro pouka kot naše babice in dedki. V razredu smo učiteljico nagovarjali z gospodična učiteljica, sedeli smo ravno, pisali smo s peresom, ki smo ga namakali v črnilo, levo roko smo imeli vedno za hrbtom in sedli smo lahko šele, ko nam je gospodična učiteljica dovolila. Kdor je bil poreden, je šel sedet na osla in brat pravila ali pa klečat na koruzo in razmislit o opravičilu. Tudi v našem razredu je bilo nekaj fantov, ki so to zaradi neupoštevanja pravil poskusili.
Ob pol šestih zvečer smo prišli domov. Vsi smo bili utrujeni in izčrpani, saj je bil za nami dolg, a lepo izkoriščen dan. Imeli smo se lepo in upamo, da bo čim več takšnih dni.
Maša Baškovč, novinarski krožek
9. razred
KULTURNI DAN – po poti bogate dediščine
V torek, 6. oktobra, smo se devetošolci odpravili na kulturni dan, ki nas je popeljal po poteh dediščine. Moramo priznati, da je bil dan zelo zanimiv, a zapomnili si ga bomo tudi po tem, da smo se ves čas držali priporočil NIJZ. To med drugim pomeni tudi, da smo sedeli ločeno a in b razred, da smo nosili maske, da ni bilo postanka za hitre jedi, saj veste, kaj to pomeni, a ne?
Najprej smo obiskali Grad Bogenšperk. Leta 1672 ga je kupil znameniti ljubljanski polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki si je v njem uredil bogato knjižnico in grafično zbirko ter ustanovil grafično delavnico in tiskarno za bakroreze. Deloma je grad preuredil, poglobil vodnjak, zgradil podzemno klet in kapelo. Izvedeli smo nekaj zanimivosti o njegovem življenju in delu, si ogledali sobe, poročno dvorano in tiskarno. Dopolnili smo vedenje o pomembnem delu, Slavi vojvodine Kranjske.
Pot smo nadaljevali do Ljubljane. Sprehodili smo se do Mestnega muzeja, kjer smo imeli prijazni vodički, ki sta nas ob zanimivem pripovedovanju popeljali skozi muzejske prostore. Veliko smo izvedeli o 1. ter 2. svetovni vojni, zakaj je prišlo do vojn, kakšno je bilo življenje ljudi v zaledju… Ogledali smo si tudi strelske jarke, orožja… Bilo je zanimivo, bili smo pridni in smo sodelovali, ko sta nas kaj vprašali. Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko nam je vodička razlagala o Josipu Brozu Titu. Proti koncu ogleda smo izvedeli še zanimivosti o dogajanju po letu 1980. Ogled je bil zelo poučen. Sprehodili smo še po parku Tivoli in nato pot nadaljevali do Rašice. V mirnem in lepem okolju Trubarjeve domačije smo se nadihali svežega zraka, pomalicali in že nas je sprejel vodič Andrej. Peljal nas je v spominsko hišo. V spodnji etaži sta mlin in klet, iz prejšnjih bivalnih prostorov v zgornji etaži pa je nastala spominska soba, v kateri smo bili mi. V spominski sobi nam je gospod razložil vse o Trubarjevem življenju in njegovih delih. Na zidovih te sobe je opisano njegovo življenje in delo, beremo lahko odlomke njegovih knjig. V sobi so tudi stebri, v katerih so zbrani in razstavljeni vsi posnetki Trubarjevih knjig. Gospod je zelo vživeto razlagal o Trubarjevem življenju, tako da je pritegnil našo pozornost.
Lara Gramec, Špela Fabjančič in Denis Lužar, novinarski krožek
