France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem kot tretji otrok in prvi sin Šimnu Prešernu (1762-1837) in materi Mini (1774-1842), rojeni Svetina. Pri hiši se je po domače reklo ”Pr’ Ribč”, kjer je mali France skupaj s sestrami in bratoma preživljal otroška leta.
V življenju našega največjega pesnika se je nabralo veliko križev in težav, ljubezenskih in poklicnih. Vse je prestal in ko je hotel izpolniti svojo obljubo Ani Jelovškovi, da jo bo vzel za ženo, ko bo lahko preživljal družino, je zbolel. Z Ano Jelovškovo je imel tri nezakonske otroke. Hči Ernestina, klicali so jo Tinka, je pisala spomine na očeta in med drugimi lahko preberemo: “Takrat še nisem štela štirih let, toda tistega dne se še prav živo spominjam. Vzel me je v naročje, pokazal mi uro, zibal me, ter vprašal, če pojdem ž njim ko pride pome. Predno se je poslovil, me je vprašal, katerega imam rajši, njega ali mater; odločila sem se zanj. In še zdaj vidim pred seboj to drago obličje s sončnim smehljajem, te oči, polne ljubezni in nepopisno sladko potezo okrog usten, kojih poljub je bil blagoslov mojemu življenju.”
Lahko bi rekli, da je bilo leto 1846 najsvetlejše v njegovem življenju. Zakaj?
- Prešernu odobrijo mesto advokata v Kranju.
- Oktobra tega leta se preseli v Kranj in odpre odvetniško pisarno.
- Decembra so natisnjene Poezije, knjiga, izjemnega pomena tedanji in sedanji literaturi. Izšlo je 1200 izvodov Poezij z letnico 1847.
Dr. France Prešeren je uresničil idejo Matije Čopa in začel pisati sonete in romance. Postal je prvi slovenski pesnik v modernem smislu in z njegovo poezijo smo Slovenci, v literarnem pogledu, postali enakovredni evropskim narodom.
Še nekaj pomembnih letnic iz naše zgodovine, vezanih na Prešerna
1944 Slovenski narodno osvobodilni svet razglasi 8. februar za kulturni praznik.
1947 Začetek podeljevanja Prešernovih nagrad za kulturno-umetniške dosežke.
1992 Banka Slovenije izda bankovce za 1000 tolarjev, na katerih je upodobljen Prešeren. Še danes pa nosimo v denarnicah kovance za 2 evra z upodobitvijo pesnika.
1994 Z uveljavitvijo Zakona o grbu, zastavi in himni, ki ga je sprejel Državni zbor, postane 7. kitica Prešernove Zdravljice uradno naša himna.
2000 Prvič smo 3. december obeležili kot TA VESELI DAN KULTURE. Pobudo je dalo Ministrstvo za kulturo ob 200-letnici Prešernovega rojstva. V navado je prišlo, da na ta dan kulturne ustanove brezplačno odpro svoja vrata obiskovalcem. Ime je izpeljano iz dela naslova Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Naj bo dan prežet s kulturnimi utrinki, v šoli pa bomo uro slovenščine aktualizirali – namenili jo bomo Francetu Prešernu.
Pripravil novinarski krožek
