Kaj sploh lahko še zapišemo? Veliko občutkov, misli, ki jih ne moremo in ne znamo ubesediti, nas preveva v teh dneh. Ostali so spomini, nepozabni. Neprecenljivo.
Korak za korakom proti 100-letnici in Korak pred 100-letnico sta bili rdeči niti zadnjih dveh šolskih let. Klobčič dogajanj se je razpletel s prireditvama, ki sta odrazili naše delo, trud, povezanost, odrekanje, domiselnost, ponos in zanos. Dogodka nismo ustvarili le strokovni delavci in učenci, ampak tudi starši naših učencev in nastopajoči gostje. Iskrena hvala. Hvala tudi donatorjem za vso pomoč, obiskovalcem za prostovoljne prispevke, vsem in vsakemu posebej za besede pohval, čestitke, poklone, delitve objav in všečke.
Prireditvi sta tudi odraz močne vpetosti šole v lokalno in širše okolje.
Dokaz tega ste bili številni gostje: predstavniki podjetij, društev, šol, zavoda za šolstvo, starši, krajani, člani Sveta KS, župan MO Krško, državna sekretarka Ministrstva za vzgojo in izobraževanje evropski poslanec, g. Franc Bogovič … Hvala, ker smo praznične trenutke lahko delili z vami.
Ideja o glasbeni prireditvi, muzikalu, se je porodila pred več kot letom dni. Obrisi scenarija so nakazovali, da smo na pravi poti k uresničitvi ideje. Želeli smo, da oder zapolnijo predstavniki vseh deležnikov vzgojno-izobraževalnega sistema: učenci, starši, zaposleni. Drugo vodilo je bilo, da predstava prikaže šolanje več generacij – kanček šolskega leta, izseke šolanja in tako vsako leto prinese nove zgodbe, leta se prevesijo v desetletja, ta v stoletje. Kolesje šolstva se vrti kot vrtiljak, poganjata ga mladostna sila in želja po znanju, po novih in novih doživetjih. In vse se vrti kot ta naš svet.
Stopili smo v novo stoletje, skupaj z vami in vi z nami.
V imenu ustvarjalcev Irena Škoberne
